November 11, 2017

October 1, 2017

September 25, 2017

September 17, 2017

Please reload

Objave

I'm busy working on my blog posts. Watch this space!

Please reload

Featured Posts

ASTEYA / ne-kraja

September 25, 2017

Asteya je eno izmed pravil, ki jim v jogi pravimo Yame. Je del Patanjalijevih jogijskih suter (zapisov o jogi). Asteya v sanskritu pomeni »ne-kraja", gre pa za veliko več kot le fizično jemanje stvari od nekoga drugega. 

 

 

Gre za princip, ki nas uči, da naj ne jemljemo tega, kar ni naše (ne v materialnem, ne v fizičnem smislu). Kraja je tudi jemanje energije komu drugemu in ne-prevzemanje odgovornosti za lastno polnjenje z energijo. Prav tako lahko sami sebe oropamo za živeti svoje življenje, neizživeti lastnih priložnosti, lastnega čutenja.

 

Kaj je vzrok za »krajo« v katerem koli smislu?

 

Navadno potrebo po neke vrste prevzemanju sproži vzorec "Nisem dovolj dober/dobra ..." Potreba po kopiranju, prevzemanju, kraji, se pojavlja zaradi pomanjkanja zaupanja vanje. Gre za občutek, da ne zmoremo sami ustvariti tega, kar potrebujmo.  Ko se v življenju pojavi občutek pomanjkanja, želja, pohlep, takrat iščemo nekaj za zapolnitev tega občutka. Pogosto se pojavi občutek, da ima nekdo drugi točno to, kar mi iščemo in želimo

 

Kako se Asteya odraža v praksi joge?

 

Joga nam daje odlično priložnost za samoopazovanje. V praksi reflektiramo ali gremo čez svojo mejo, zato ker menimo da nismo dovolj dobri? Občutek ne biti dovolj dober se lahko dogaja tudi na podzavestni ravni. Navadno začnemo z jogijsko prakso z namenom, da se bomo dobro počutili, potem pa na polovici prakse ugotovimo, da delujemo na nek način, ker tako moramo.

 

Če v praksi nenehno vzdržujemo stanje potiskanja sebe malce nad mejo, da bi dosegli postavitev v asani, ki jo od sebe pričakujemo, potem se oropamo kvalitete prakse. Se oropamo tega, da bi bili v praksi prisotni in da bi uživali in na koncu koncev sprejeli sebe in svoje telo tako kot je v tem trenutku.

 

Če dovolimo, da smo odprti in sprejmemo sebe, svoje telo in svojo jogijsko prakso točno tako kot je v tem trenutku, zato se ne bomo nikoli počutili kot da smo za nekaj prikrajšani . Zavedajmo se, da se kvaliteta naše jogijske prakse ne meri z tehnično dodelanostjo asane, temveč s tem kaj meni asana in praksa prinaša.

 

Eden od primerov kraje miru na jogijski praksi:

 

Če zamudimo na joga prakso, se zavedajmo, da smo vstopili na mesto, kjer je za mnoge morda edini kraj, kjer najdejo mir. Z glasnim vstopom odvzemamo drugim možnost, da se osredotočijo na svoj dih, na svoj mir, jim dobesedno krademo mir.

 

Kako vzdrževati princip Asteye izven jogijske prakse?

 

Ko kupujemo več, kot potrebujemo, pogosto podzavestno iščemo nekaj, s čimer bi zapolnili neko vzrel. Materialne stvari ne morejo nadomestiti tistega, kar naša duša resnično potrebuje, vendar se znova in znova začasno zadovoljujemo z nakupom še več materialnih dobrin, ki jih ne potrebujemo. Te umetne potrebe ustvarjajo kupe stvari okoli nas. Navadno se dogaja, da več kot imamo, več si želimo. S tem si krademo mir, denar in našo energijo. Vsaka stvar v stanovanju, tudi če leži v omari že več let, porablja energijo.

 

Pogosto te stvari, ki jih kupujemo in jih hkrati ne potrebujemo, kupujemo zato, da bi pridobili občudovanje in priznavanje zunanjega sveta.

 

Ko začnemo deliti tisto, kar ne potrebujemo, vesolju omogočimo, da nam prinese tisto, kar potrebujemo - bodisi fizično lastnino, doživljaje ali dobro počutje.

 

Ne oropajmo se živeti življenja takšnega kot je. V vsakem trenutku imamo priložnost, da doživimo široko paleto čustev in občutkov, vendar večinoma ljudje želimo čutiti samo tisto, kar se nam zdi prijetno. Ta vidik, da se preveč držimo le prijetnih čustev, ustvarja še več trpljenja, saj nenehno hrepenimo le po čustvih, ki v nas sprožajo občutke sreče in včasih stopamo predaleč po tej poti. Če poskušamo čutiti samo "dobro", v celoti ne upoštevamo druge polovice življenja. Obstajajo pa tudi ljudje, ki se zatekajo le v bolečino in trpljenje in zato ne čutijo radostnega dela življenja.

 

S tem, ko si dovolimo čutiti vsa možna čustva, »dobra« in »slaba«, preidemo v stanje ko preprosto SMO. S tem si dajemo priložnost, da v celoti doživimo in čutimo življenje.

 

Vadimo obilje – »Sem, kar sem«

 

Vadba obilja pomeni, da vadimo to, da imamo vtem trenutku dovolj, da smo mi dovolj, da je vsega dovolj. Je ključ do želeti si manj, kar vodi v bolj celostno in srečno življenje

Ko se pojavijo občutki »nisem dovolj«, v praksi joge vadimo z mantro » Sem, kar sem in to je dovolj« in opazujmo kako ta mantra počasi postane del naše resnice o našem življenju.

 

Želim vam čudovit dan in lepo jogijsko prakso.

 

Imejte se radi,

Monika

 

 

Please reload

Spremljaj me
Please reload

Ključne besede